Biološki odpadki

 

BIOLOŠKI ODPADKI

Biološki odpadki zavzemajo več kot trideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Biološki odpadki niso smeti, temveč bodoči kompost in zato res ne sodijo v črno posodo med ostale odpadke. Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje njegove življenjske dobe, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj smradu in toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog; tako bomo preprečili onesnaževanje narave.

ODPADKI PRIMERNI ZA KOMPOSTIRANJE:

kuhinjski odpadki

  • zelenjavne odpadke (čebulne in krompirjeve olupki, odpadke vseh vrst zelenjave, denimo solate, zelja …)
  • olupke in ostanke sadja
  • kavno usedlino
  • kavne filtre in čajne vrečke
  • netekoče ostanke hrane
  • jajčne lupine
  • pokvarjene prehrambene izdelke
  • papirnate vrečke in robčke ter

vrtni odpadki

  • rože
  • plevel
  • pokošeno travo
  • staro zemljo lončnic
  • odpadno vejevje
  • slama
  • lesni pepel
  • stelja malih rastlinojedih živali

 

Dober kompost lahko pridobimo samo iz dobrega »vhodnega materiala«, zato je pomembno, da smo pri ločevanju natančni in dosledni!

 

Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi:

 

  • plastika                                                           ·maščobe,
  • steklo,                                                              ·ostanki tekstila,
  • kovine,                                                             ·vsebina vrečk za sesalce,
  • keramika,                                                        ·zdravila,
  • kosti,                                                                 ·oblanci in žagovina obdelanega lesa,
  • mačji in pasji iztrebki,                                   ·plenice

 

 

KAM Z LOČENO ZBRANIMI BIOLOŠKIMI ODAPDKI?

Ločeno zbrane biološke odpadke lahko kompostiramo na domačem vrtu v lastnem kompostniku, vsi občani mesta Ormož pa si lahko naročijo rjavo posodo za biološke odpadke. V času od junija do novembra odvažamo biološke odpadke tedensko, v zimskih mesecih pa enkrat na 14 dni.

Povzročitelji večjih količin vrtnih odpadkov so dolžni zeleni odrez pripeljati v zbirni center. To lahko občanke in občani storijo BREZPLAČNO.

KOMPOSIRANJE NA DOMAČEM VRTU

Vsi, ki imate prostor na domačem vrtu, si lahko postavite lastni kompostnik za odlaganje bioloških odpadkov, s čimer boste pridelali naravno gnojilo in s tem zmanjšali uporabo umetnih gnojil.

Kompostiranje odpadkov na vrtu je podobno nastanku humusa v naravi, ki nastane pod vplivom delovanja mikroorganizmov. Je naraven proces, ki v naravi stalno poteka. Odmrlo listje, trava, cvetje, debla, korenine, mrtvi organizmi se počasi spreminjajo v humus, v hrano za novo rastlinje in živali.

Kje postavimo kompostnik?

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen.

Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

 

Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči.

Kompostiramo lahko vse že prej naštete biološke odpadke iz kuhinje in iz vrta. Ne kompostiramo agrumov, obolelih plodov vrtnin, rastlin, ki so jih napadli nadležni škodljivci in plevela, ki semeni.

 

 

Dober kompost in kvaliteten humus lahko pridobimo samo iz dobrega »vhodnega materiala«, zato je pomembno, da smo pri ločevanju natančni in dosledni.

V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.

Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

 

 

 

Uporaba pridelanega komposta:

  • zrel kompost je primeren za uporabo na domačem vrtu, saj izboljšuje sestavo tal ter zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih,
  • grob, nepresejan kompost uporabljamo za gnojenje sadnih dreves in drugih večjih rastlin,
  • za lončnice pa uporabljamo kompost, katerega smo presejali in ga zmešali z enako količino vrtne zemlje.

 

Kompostiranje na vrtu je zelo enostavno, obenem pa prinaša celo vrsto prednosti:

  • sami pridelamo naravno gnojilo
  • izboljšujemo tla, zemljo na vrtu in zmanjšamo zbitost tal
  • ”nahranimo” drevesa in grmovje, travo in sobne rastline
  • na okolju prijazen način poskrbimo za svoje odpadke
  • zmanjšamo količino odpadkov, ki jih odlagamo v svoje zabojnike za odpadke

NASVET:

Bioloških odpadkov ne odlagamo v plastičnih vrečkah, razen v posebnih vrečkah, ki so biološko razgradljive in se jih da kupiti v bolje založenih trgovinah.

Odpadno jedilno olje ne sodi med biološke odpadke. Olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, zbiramo v posebni posodi in ga oddamo v zbirnem centru.

Zbirni center za občane občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je na  Odlagališču nenevarnih odpadkov Dobrava – Ormož.